Razlika med skrbniškim skladom in pokojninskim skladom

Provident sklad je sklad, ki ga ustvarijo delodajalci, v katerem delodajalec in delavec vsak mesec prispevata določen odstotek osnovne plače. Po drugi strani pa pokojninski sklad je sklad, ki ga ustanovi delodajalec, v katerem mesečno mesečno prispeva določen odstotek plače zaposlenega.

Trenutno zaposleni veljajo za premoženje podjetja, če so odgovorni za njegovo uspešnost in položaj na trgu. Uspeh in neuspeh katerega koli podjetja je v resnici na plečih njegovih zaposlenih. Da bi delodajalec dolgo časa ohranil učinkovite in delavne zaposlene, je delodajalec na voljo za številne dodatke. Ena od takšnih shem je, da jim omogočimo pokojninske in starostne prejemke, da se jim ne bo treba boriti na kasnejši življenjski dobi. Tu govorimo o skrbniškem skladu in pokojninskem skladu.

Obstajajo številne razlike med skrbniškim skladom in pokojninskim skladom, ki so opisane v spodnjem članku.

Vsebina: Oskrbni sklad in pokojninski sklad

  1. Primerjalna tabela
  2. Opredelitev
  3. Ključne razlike
  4. Zaključek

Primerjalna tabela

Osnove za primerjavoProvident FundPokojninski sklad
PomenSklad, v katerem delodajalec in zaposleni prispevata, medtem ko je delavec zaposlen pri organizaciji, je znan kot Provident Fund. Sklad, ki ga ustvari delodajalec, v katerega prispeva znesek za zagotavljanje pokojnin zaposlenemu, je znan kot pokojninski sklad.
Kdo je upravičen do prispevka?Tako delodajalec kot zaposleniDelodajalec in centralna vlada
StatutShema skrbniškega sklada zaposlenega, 1952Shema pokojninskih skladov zaposlenega, 1995
Vrsta prejetega zneskaPavšalni znesekPavšalni znesek ali v obliki rednega dohodka je odvisen od pokojnine, ki jo izbere član.
Osnova zneskaPrispevek obeh strani in obresti nanje.Višina pokojnine bo temeljila na povprečni plači v zadnjih 12 mesecih in delovnih letih.
Umik Oseba lahko dvigne celoten znesek skrbniškega sklada.Lahko se dvigne le tretjina zneska.

Opredelitev skrbniškega sklada

Zagotavljanje sredstev za zagotavljanje prihodnosti in sklada se nanaša na vsoto denarja, ki se porabi za določen namen. Torej, izraz skrbniški sklad (PF) pomeni zadrževanje določene vsote denarja za zavarovanje pokojnin. V tej shemi se določena vsota odšteje od plače zaposlenega in se prenese v sklad v obliki njegovega prispevka. Delodajalec sodeluje tudi pri prispevanju denarja v sklad. Stopnja prispevka za PF znaša 12%.

Na račun zaposlenega se prišteje znesek obresti, prejetih od vlaganja prispevka obeh strani v odobrene vrednostne papirje. Ob upokojitvi ali odstopu zaposlenega se mu nakaže zbrani znesek sklada. Če pa zaposleni umre, se enako dodeli tudi njegovim zakonitim zastopnikom. Navedene so vrste skrbniškega sklada:

  • Zakonski sklad ponudnikov (SPF): Zakonski sklad ponudnikov velja za osebe, ki so v delovnem razmerju pri vladi, univerzi itd., Ne glede na to, ali gre za centralno, državno ali lokalno samoupravo. Prejeti znesek je v celoti oproščen davka.
  • Priznani ponudniški sklad (RPF): To velja za obrat, ki zaposluje 20 ali več oseb. Sklad prizna pooblaščenec dohodnine. Znesek, prejet ob zapadlosti, bo brez davka samo, če:
    • Zaposleni je služboval več kot pet let.
    • Zaposleni je služboval manj kot pet let, razlog za odpoved pa je zaradi slabega zdravstvenega stanja ali delodajalca preneha obstajati itd..
  • Neprepoznani ponudniški sklad (URPF): Nepriznani ponudniški sklad je sklad, ki ga je začel delodajalec in zaposleni v organizaciji, vendar ga pooblaščenec za dohodnino ne prizna. Če pustimo prispevek zaposlenega, se preostali znesek obdavči kot dohodek od plače.
  • Sklad javnega ponudnika (PPF): To je shema sklada za samozaposlene osebe, v kateri lahko prispevajo 500 Rs. 150000 na leto. Prejeti in prispevani znesek je v celoti oproščen davka.

Opredelitev pokojninskega sklada

Preprosto povedano, beseda pokojnina pomeni redna plačila, ki jih vlada ali kateri koli drugi delodajalec plačuje svojim zaposlenim, za storitve, ki so jih v preteklosti opravljali. Pokojninski sklad pomeni sklad, v katerega delodajalec prispeva znesek za zagotavljanje naslednjih ugodnosti, npr. dohodkov, upokojitve, invalidnosti in drugih.

Sklad se financira s prenosom dela prispevka delodajalca v pokojninski sklad zaposlenega v pokojninski sklad, tj. Ko delodajalec prispeva 12% v skrbniški sklad, 3,67% prispeva v pokojninski sklad, preostali del pa se preusmeri v pokojninski sistem. Centralna vlada prispeva tudi v pokojninski sklad v višini 1,16% plače zaposlenega, če so izpolnjeni določeni pogoji.

Ob upokojitvi zaposlenega bo dobil občasna izplačila določene vsote, za katero je znana pokojnina upočasnjena pokojnina ki. Vendar se lahko zaposleni tudi odloči pokojnina pri čemer lahko celoten ali delni znesek dobi v pavšalnem znesku.

Ključne razlike med skrbniškim in pokojninskim skladom

Glavne razlike med skrbniškim skladom in pokojninskim skladom so naslednje:

  1. Provident Fund je nekakšen sklad, v katerem delodajalec in zaposleni med službo zaposlenega prispevata, da si zagotovita prihodnje ugodnosti. Pokojninski sklad je na drugi strani tudi sklad, v katerem delodajalec prispeva določeno vsoto, da zaposlenemu zagotovi pokojninske prejemke kot nadomestilo za njegove pretekle storitve.
  2. V skrbniškem skladu prispevajo tako delodajalec kot zaposleni, vendar v primeru pokojninskega sklada delodajalec in centralna država prispevata v sklad.
  3. Providenski sklad deluje v okviru sheme pokojninskih skladov za zaposlene iz leta 1952, medtem ko pokojninski sklad deluje po shemi pokojninskih skladov za zaposlene, 1995.
  4. Znesek, ki ga zaposleni prejme v Provident Fund, je v pavšalnem znesku. Nasprotno, od uslužbenca je odvisno, ali želi pokojnino znižati ali ne v primeru pokojninskega sklada.
  5. V skladu s skladom Provident je znesek prejetega zneska skupen znesek prispevka strank in obresti nanje. V nasprotju s pokojninskim skladom je osnova pokojnine povprečno 12-mesečna zadnja plača in doba delovne dobe.

Zaključek

Provident Fund in pokojninski sklad sta dve državni shemi, v katerih lahko zaposleni letno prejema plačilo za svoje storitve. Zaposleni lahko dvigne celoten del ali del zneska iz skrbniškega sklada, ko ga potrebuje, kot so gradnja hiše, bolezen, zakonska zveza ali izobraževanje itd. Vendar pa je mogoče le eno tretjino zneska umakniti v primeru pokojninskega sklada.