Emacs proti Vimu

Emacs in Vim sta dva najpogosteje uporabljena urejevalnika besedil na EmacsVimPredogled izdaje 23 7.2a.13 (2008-07-04) Zapisano v C in Emacs Lisp C in Vim scenarij Platforma Vmesna platforma, vključno z Unixom, Linuxom in Microsoft Windows Vmesna platforma, vključno z Unixom, Linuxom in Microsoft Windows Na voljo v Angleščina, kitajščina, francoščina, italijanščina, poljščina, ruščina Angleščina, kitajščina, francoščina, italijanščina, poljščina, ruščina Vtipkajte Urejevalnik besedil Urejevalnik besedil Licenca GNU GPL Brezplačna programska oprema, dobrodelna programska oprema, združljiv z GPL Spletna stran http://www.gnu.org/software/emacs/ http://www.vim.org/ Uvod (z Wikipedije) Emacs je razred urejevalnikov besedil z bogatimi funkcijami, ki jih običajno odlikuje njihova razširljivost. Emacs ima več kot 1000 ukazov za urejanje. Uporabniku omogoča tudi kombiniranje teh ukazov v makrih za avtomatizacijo dela. Vim je urejevalnik besedil, ki ga je Bram Moolenaar prvič izdal leta 1991 za računalnik Amiga. Ime "Vim" je kratica za "Vi IMproved", ker je bil Vim ustvarjen kot razširjena različica urejevalnika vi, z mnogimi dodatnimi funkcijami, ki so zasnovane kot koristne Oblikoval: Richard Stallman Bram Moolenaar Začetna sprostitev 1976 1991 Stabilno sproščanje 22.3 (2008-09-05) 7,2 (2008-08-09) Zavihek za blažilnike Podprto tako v ukazni vrstici kot v grafičnem uporabniškem vmesniku Podprto tako v ukazni vrstici kot v grafičnem uporabniškem vmesniku

Vsebina: Emacs proti Vimu

  • 1 Emacs in Vim uporabniški vmesnik
    • 1.1 Enostavnost učenja
    • 1.2 Produktivnost in hitrost urejanja
  • 2 uporaba RAM-a Emacs proti Vimu
  • 3 Razširitev in prilagajanje Emacsa proti Vimu
    • 3.1 Grafični uporabniški vmesnik (GUI)
  • 4 Reference

Uporabniški vmesnik Emacs in Vim

Vim uporablja načine urejanja - najpogosteje ukazni način in način vstavljanja. Cilj Vima je zmanjšati število pritiskov na tipko, ki jih mora uporabnik pritisniti, ker je vi, na katerem temelji Vim, zasnovan za uporabo v počasnih terminalih.

Emacs uporablja tipke za spreminjanje, da omogoči bližnjice, kar pogosto vključuje istočasno pritiskanje več tipk za eno funkcijo. Ta vidik Emacsa je pogosto kritiziran.

Enostavnost učenja

Emacsa je lažje naučiti, saj ima bolj naraven vmesnik (za uporabnike, ki poznajo urejevalnike besedil, ki temeljijo na GUI). Ker ima Vim različne načine urejanja, se začetniki nekoliko težje učijo.

Produktivnost in hitrost urejanja

Vim navdušenci trdijo, da ko se uporabnik seznani z načini urejanja in ukazi Vima, omogoča veliko večjo produktivnost in učinkovitost. Urejanje datotek je običajno z Vimom hitrejše kot pri Emacsu zaradi Vimovega namensko hitro vodenega vmesnika. Na primer, lahko premik kazalca nadzirate skozi H, J, K, in L tipke v normalen način. To pomeni, da uporabnikov rokom ni treba zapustiti položaja "domače vrstice", kar izboljša učinkovitost, ampak pride do cene dodajanja režijskih stroškov, saj je za preklapljanje načina potrebno izbirati med premikanjem in urejanjem besedila. V Emacsu (s privzeto konfiguracijo) uporabnik premakne kazalec s bližnjicami Ctrl-B ali Ctrl-F, kar lahko nov uporabnika upočasni, saj je treba pritisniti dve tipki. Izboljšanje produktivnosti in učinkovitosti v Emacsu je odvisno od konfiguracije urejevalnega okolja in ne od samega urejevalnika.

Uporaba RAM-a Emacs proti Vimu

Vim je lažji od Emacsa in porabi manj pomnilnika. Zagovorniki Vima kritizirajo porabo virov Emacsa s predlogom, da Emacs pomeni "Osemdeset megabajtov in nenehno menjava".

Vendar pa se z gnuclientom lahko zažene en sam obstojni postopek Emacs, ki lahko hkrati podpira več odjemalcev. To pospeši čas zagona in zmanjša skupno porabo pomnilnika, s čimer se zapolni vrzel med Emacs-om in Vimom.

Razširitev in prilagajanje Emacsa proti Vimu

Medtem ko tako Vim kot Emacs podpirata vtičnike, ki izboljšujejo njihovo funkcionalnost, Emacs podpira veliko več prilagoditev urejevalnega okolja. To je zagotovo najpomembnejša lastnost emacsa in je odgovoren za večino posvečenih emacsov.

Emacs je mogoče razširiti v elisp, medtem ko ima Vim svoj notranji jezik skript in podpira uporabo drugih programskih jezikov za razvoj vtičnikov.

Emacs lahko podaljšate z letenjem s ponovnim definiranjem vgrajenih funkcij elisp, bodisi tako, da v Emacs vpišete novo definicijo ali naložite datoteke elisp. Skupine povezanih sprememb se imenujejo "načini" in jih je mogoče enostavno konfigurirati tako, da se samodejno uporabljajo za določene vrste datotek (medpomnilniki). Tako je enostavno določiti načine za različne programske jezike ali okvire, kot sta "lisp mode" ali "Ruby on Rails mode" ali "PHP mode". Ti načini lahko neposredno spremenijo celo osnovno vedenje Emacsa, samodejno oblikujejo ali obarvajo besedilo in dodajo standardno predlogo ali besedilo "kotlovnice", na primer izjave funkcij in zapiranja. Programerji tako Emacs menijo, da je veliko bolj prilagodljiv njihovim zahtevam kot Vim. Kljub temu pa nekateri programerji morda vidijo, da bo Vim na koncu bolj primeren za njihovo programsko okolje zaradi enako prilagodljivega in popolnoma modalnega delovanja.

Vim lahko podaljšate tudi med letenjem z ukaznim načinom. Način ukaza omogoča nastavitev možnosti konfiguracije, definiranje funkcij in makrone. Pravzaprav so konfiguracijske datoteke za Vim le ukazi, ki jih lahko vnesete skozi ukazni način.

Grafični uporabniški vmesnik (GUI)

Tako Vim kot Emacs imata grafične uporabniške vmesnike. Skoraj vse postavke menija v grafičnem vmesniku za oba urednika so preprosto načini ravnanja z ukazom bližnjice ali hitro konfiguracijo. GUI za urednike ne nudijo praktično nobenih dodatnih funkcij, razen tistih, ki so na voljo v CLI (vmesnik ukazne vrstice)

Emacs za svoj GUI uporablja XDisplay ali gtk2. Vim lahko poleg gtk2 uporablja tudi številne druge knjižnice GUI, kot so gtk, gnome, gnome2, motif, athena in neXtaw.

Reference

  • wikipedia: Vi
  • wikipedia: Emacs
  • http://www.io.com/~dierdorf/emacsvi.html
  • http://thomer.com/vi/vi.html
  • Emacs ima moč Lispa, zaradi česar je zelo prilagodljiv
  • Vodnik za začetnike emacsov